LETNI REGRES
Bliža se 1.7.2023, ki je zakonsko določen rok za izplačilo regresa zaposlenim delavcem in ob tem se, kljub temu, da regres ni nekaj novega in nepoznanega vsako leto znova odpirajo številne dileme in vprašanja.
KDO JE UPRAVIČEN DO REGRESA
Do regresa je upravičen vsak zaposleni delavec s pravico do dopusta. Pravica do regresa je namreč neločljivo povezana z dopustom.
VIŠINA REGRESA
Minimalna višina regresa v višini minimalne plače je določena z Zakonom o delovnih razmerjih ( ZRD-1), in znaša 1.203,36 eur. V primeru krajšega delovnega časa pripada delavcu sorazmerni del regresa. Kadar je krajši delovni čas vezan na pravice iz naslova starševskega varstva ali na pravico invalidov do krajšega delovnega časa delavcu pripada delavcu celoten regres in ne le sorazmerni del. Vsak delodajalec pa mora ob določitvi višine regresa upoštevati tudi določila morebitne zavezujoče kolektivne pogodbe .
VIŠINA NEOBDAVČENEGA REGRESA
V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine in sicer do višine 100% zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ( trenutno 2.191,85 eur). Predvidoma bo ta znesek naslednji mesec malo nižji ( podatek Statističnega urada). V primeru, da delodajalec izplača regres do višine 100% zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ki presega povprečje na letnem nivoju, FURS vključi presežni del v osnovo za dohodnino.
ALI PRIPADA ZA ČAS BOLNIŠKE ALI PRODNIŠKEGA DOPUSTA DELAVCU ( -KI) REGRES
Odgovor je DA. Saj regres pripada vsem zaposlenim, ne glede na to, ali so bili na delu ali so bili odsotni celo leto zaradi bolniškega ali porodniškega dopusta. Dodamo pa lahko, da drži in da je bilo vprašanje zakaj delavcu regres za letni dopust, če le ta ni vključen v delovni proces tudi letos izpostavljeno v Zahtevah slovenske obrti in podjetništva 2023:
»V praksi se večkrat zgodi , da delavka po več let veriži bolniški stalež, rizično nosečnost, porodniški dopust in ni niti enega dneva v podjetju pa ji vendarle pripada celoten dopust in posledično celoten regres, zato glede slednjega menimo, da bi ne smeli biti v breme delodajalca temveč inštitucij, ki v tem obdobju nosijo breme izplačila nadomestila plače.
Prav tako menimo, da bi moral biti regres za osebe iz 67. člena ZDR-1, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi PIZ, ZZ in predpisi o starševskem varstvu v breme delodajalca le v sorazmernem delu in ne polnem obsegu, ostali sorazmerni del naj bremeni inštitucijo , ki izplačuje nadomestilo plače.
Regres tudi ne bi smel bremeniti delodajalca v času poklicne rehabilitacije, še posebej , če le-ta poteka izven delovnega procesa (npr. na šolanju) in vsebina takšnega izobraževanja ni v neposredni zvezi z glavno dejavnostjo delodajalca. »
ALI LAHKO REGRES IZPLAČAMO V VEČ OBROKIH
Lahko. Vendar se pri vsakem izplačilu oz. zadnjem izračuna celoten znesek regresa in po potrebi nad presežnim delom plačajo prispevki in dohodnina. Predmet obdavčitve in plačila prispevkov je lahko tudi regres, ki je izplačan po 1.7..
KDAJ LAHKO REGRES IZPLAČAMO Z ZAMUDO
Svetovalka pri OZS ga. Jasmina Malnar Molek pravi, da v svoji dolgoletni praksi davčne svetovalke še ni srečala delodajalca, ki bi lahko dokazal, da izpolnjuje pogoje po 14. členu ZFPPIPP, torej je nelikviden in zavezan kolektivni pogodbi, ter s tem upravičen do zamude izplačila. Skratka, ob zamudi izplačila se delodajalcu lahko zgodijo zamudne obresti, obdavčitev in plačilo prispevkov od prepozno izplačanega regresa.
ALI MORA DELAVEC VRAČATI REGRES, KADAR PREDČANO PREKINE DELOVNO RAZMERJE?
Delodajalec je upravičen do povračila regresa, ki ga lahko ob OBVEZNI podpisani izjavi delavca odtegne od njegove zadnje plače. Če povračila pride, delodajalec popravi obrazec REK_O.
V primeru, da do dogovora med delavcem in delodajalcem ne pride, izplačan regres ni obdavčen, je priznan strošek delodajalca in delodajalec ne popravlja REK-a.
Silva Šivec
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj Ministrstva za gospodarstvo turizem in šport ter SPIRIT Javna agencija.
