Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v 50. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. L. RS, št. 26/2014) določa pravico do krajšega delovnega časa.
Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima možnost uveljavljati:
– eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti,
– eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, a največ do 18. leta starosti otroka,
– eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka.
O namenu uveljavljanja pravice do krajšega delovnega časa mora delavec delodajalca obvestiti 30 dni pred nameravano uveljavitvijo spremembe. Nova pogodba o zaposlitvi ni potrebna, delodajalec in delavec lahko skleneta zgolj aneks k pogodbi o zaposlitvi na osnovi katerega delodajalec tudi uredi spremembo zavarovanja (2. odstavek 49. člena ZDR-1). Krajši delovni čas je staršu določen z odločbo Centra za socialno delo, ki tudi uredi zavarovanje iz naslova »starševstva«. Delavcu s krajšim delovnim časom »država« plačuje prispevke od osnove, ki jo predstavlja minimalna plača.
Sam postopek uveljavljanja pravice do krajšega delovnega časa je enak pri samostojnem podjetniku. Težava se pri slednjem pojavi v primeru kadar ta opravlja dejavnost kot redni s.p. ter se je pred nastopom krajšega delovnega časa odločil za obdavčitev po normiranih odhodkih.
Davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov lahko ugotavlja tisti zavezanec, ki v davčnem letu pred letom za katerega se ugotavlja osnova ni presegel praga prometa 50.000,00 eur ali 100.000,00 eur, kadar gre za redni s.p., kadar vsaj 5 mesecev v tem letu zaposluje osebo za polni delovni čas oz. je sam zavarovan iz naslova s. p. vsaj 5 mesecev v letu.
Delo s krajšim delovnim časom ne šteje kot zaposlitev za polni delovni čas, saj je s. p. zavarovan iz naslova s. p za polovični delovni čas. In tako, če ne zaposluje vsaj ene oseb za polni delovni čas, ne more uveljaviti normiranstva, oz. mora med letom na FURS podati izjavo o spremembi obdavčitve, če pogoja za normiranstvo zaradi navedenega razloga več ne izpolnjuje.
Starš, ki je uveljavil pravico do krajšega delovnega časa mora seveda skrbeti tudi za otroka v primeru bolezni. Torej mu »pripada« nega za krajši čas.
V primeru, da samostojni podjetnik uveljavlja pravico do krajšega delovnega časa, mu država prav tako plačuje prispevke od osnove, ki jo predstavlja minimalna plača, kljub temu, da sam morebiti plačuje prispevke od višje osnove.
Ob tem pa velja spomniti, da staršu, ki dela krajši delovni čas od polnega v skladu s predpisi o starševskem dopustu gredo pravice iz socialnega zavarovanja, kot bi delal polni delovni čas, med te pravice sodi tudi celoten regres. Za vsakega, posebej pa za malega delodajalca slednje predstavlja dodatno finančno breme in kliče po spremembi.
Avtor: Silva Šivec,
Cerknica, 1.3.2020
Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.