Delodajalec je dolžen delavcu do 31. marca tekočega leta vročiti Sklep o dopustu. S pravico do dopusta delavec dobi pravico do regresa. V praksi se velikokrat srečujemo s vprašanjem ali pripada regres samostojnemu podjetniku. Odgovor je NE.
Za delodajalca je regres dodatno breme, »trinajsta plača«, ostanek nekih drugih časov, vendar še uzakonjena pravica vsakega zaposlenega.
Delavcu, ki se zaposli med letom ali delovno razmerje prekine pred iztekom leta pripada sorazmerni del regresa. Večina zaposlitev in prezaposlitev se končuje z zadnjim v mesecu in pričen s prvim, v primeru, da delavec ni zaposlen cel mesec, se regres preračuna na dneve.
Če delodajalec izplača regres za celo leto in se delovno razmerje prekine sredi leta je dolžen delavec regres vrniti. Vračilo regresa se običajno obračuna pri izplačilu zadnje plače na osnovi pobotne izjave delavca. V praksi se srečujemo tudi s primeri, da se bivši in novi delodajalec dogovorita, da novi delodajalec na osnovi izstavljenega računa prejšnjega delodajalca za že izplačan regres staremu delodajalcu povrne regres.
Iz prakse sodeč so delavci, ki so predčasno prekinili pogodbo o zaposlitvi glavni akter inšpekcijskih pregledov bivših delodajalcev.
- tč. 44. člen Zakona o dohodnini določa višino regresa, ki je neobdavčen in sicer v višini 100% povprečne mesečne plače zaposlenih v RS, kar znaša po podatkih Statističnega urada objavljenih 15.6.2021 ,1994,67 eur.Najnižje znesek regresa je določen z višino minimalne plače 1.024,24 eur. Ob tem je potrebno spomniti, da morajo delodajalci pri izplačilu upoštevati določila kolektivnih pogodb. Iz pravnega mnenja svetovalke Nine Scortegagne Kavčnik , objavljenega v Pravni praksi, št. 35-36 2020, str. 28 je razvidno, da se delodajalec lahko odloči za različne višine izplačila regresa, saj niti Zakon o delovnih razmerjih, niti kolektivne pogodbe tega ne omejujejo. V tem primeru mora delodajalec izdelati merila in kriterije na osnovi katerih bo regres saj morajo biti, tako je zapisala, merljivi, objektivni in delavcev ne diskriminirajo. Dodaja, da je morebiti enako kot v Javnem sektorju, smiselno uporabiti kriterij višje in nižje plače. Delavci z višjo plačo dobijo nižji regres, delavci z nižjo višjega. Ali, morebiti, tudi kriterij pripadajočih dni dopusta. Ne glede na izračun je delodajalec dolžen v skladu z 131. členom ZDR izplačati delavcu regres do 1.7.2021, v drugi alineji člena pa Zakon navaja, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Pri zaposlitvah po 1.7. delodajalec običajno izplača regres skupaj s prvo plačo oz. v skladu z dogovorom oz. še bolje, da izplačilo regresa dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih zaposlitve po 1.7. v povezavi z rokom izplačila regresa ne obravnava. Po pravnih navedbah je izplačilo lahko opravljeno tudi zadnji dan leta. ( Pravna praksa, št. 18, 2017, str. 23).
Pri zaposlitvi s krajšim delovnim časom oz. krajšim delovnim časom z neenakomerno razporeditvijo potreben preračun po kriteriju sorazmernosti.
Vlada je 17.6.2021 sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covid-19 v okviru katerega se zagotavlja državno pomoč v obliki financiranja regresa za letni dopust v višini 1.024 evrov na zaposlenega v turizma in gostinstvu, industriji srečanj, športa in kulture.
Cerknica, 23.6.2021
Silva Šivec
Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija javna agencija
