S temi besedami je zaključila otvoritev RAZSTAVE ČAR LESA V Pivki, 7.9.2021, moderatorka dogodka Marjana Grčman. Razstava v Krpanovem domu v Pivki je na ogled že od 31.8. in si jo obiskovalci lahko ogledajo vse do 30.9.2021.
V okviru otvoritve razstave, kjer si je mogoče ogledati raznovrstne uporabne lesene izdelke, je potekala tudi predstavitev projekta DIVA, ki je mednarodni projekt INTERREG s sodelujočimi iz obeh strani »meja« Italije in Slovenije. Izbranca natečaja DIVA sta Iztok Škrlj , Manibris d.o.o. in Jan Petrič, sta spregovorila o svojem projektu, inspiraciji, emocijah, dizajnu ter premahjni dodani vrednosti slovenskih končnih izdelkov iz lesa. Samostojni oblikovalec Jan Petrič je posebej poudaril pomen izdelave in prodaje lesenih izdelkov s slovensko blagovno znamko .
Dr. Franc Pohleven je izpostavil pomen zelenega, lokalnega, krožnega gospodarstva in lesa kot vrhunskega materiala prihodnosti, ki bo zamenjal predvsem plastiko pa tudi druge okolju škodljive materiale. Kot je dejal, je naša naloga stremljenje k cilju, da z čim manj porabe energije proizvesti čim več in ob tem ustvariti čim manj CO2. Ob tem je izpostavil pomembnost ustanovitve in delovanja Direktorata za Lesarstvo v okviru MGRT na tem področju.
Pred otvoritvijo razstave je potekal Delovni posvet FIT for 55, v katerem so sodelovali Igor Milavec, direktor iz Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS, Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, MGRT; predsednik Obrtne zbornice Slovenije Branko Meh , Miha Movrin iz Ministrstva za okolje in prostor ter dr. Franc Pohleven, pobudnik razstave Čar lesa. Zbrane je pozdravil direktor RRA Zeleni kras mag. Boštjan Požar.
Razgovor je vodil dr. Črtomir Tavzes. Udeleženci omizja so poskušali osvetliti in poiskati odgovore za dosego cilja, ki ga je definiral načrt EU za zeleno gospodarstvo do leta 2030, katerega cilj je zmanjšanje toplogrednih plinov za vsaj 55%. Dr. Pohleven je ob tem opozoril birokratski pristop k reševanju problema v EU, saj navedeni dokument obsega kar 3000 strani.
Ugotavljali so, da izdelki iz lesa največ pripomorejo k znižanju emisij CO2. Znižanje emisij pa je osnova za obvladovanje podnebnih sprememb, ki se po besedah sodelujočega dr. Pohlevna dnevno kažejo v vseh večjih podnebnih anomalijah.
Po besedah Požarja se bo v prihodnji finančni perspektivi veliko denarja vlagalo v zeleno, lokalno in trajnostno naravnano. Sogovorniki na okrogli mizi so se dotaknili tudi izobraževanja, pomanjkanja motivacije za šolanje na poklicnih in srednjih šolah, pobud za spremembo davčne zakonodaje in olajšav za vlaganje v tajnostno in zeleno, situacijo upada industrijske lesne proizvodnje v regiji in motivacije manjših lesnih obratov k unikatnosti, lastni blagovni znamki in večji dodani vrednosti, razvoju, ozaveščanju potrošnika k uporabi lesenih izdelkov, vzpodbujanjem inovacij in tudi problema tretjega sveta v povezavi s toplogrednimi plini ter selitvami »umazane« proizvodnje.
»Živimo v enem svetu, dihamo en zrak,« je strnil svoje misli predsednik OZS Branko Meh. Kadar se bo vsak posameznik zavedal tega, bo mogoč korenit premik. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da spada Slovenija med najbolj gozdnate države v Evropi, saj smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko, z mnogimi neizkoriščenimi potenciali na področju lesne proizvodnje.
Cerknica, 8.9.2021
Silva Šivec
Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija javna agencija
