Vsak podjetnik, poslovni subjekt se je pri svojem poslovanju že srečal s situacijo, da mu dolžnik za katerega je opravil storitev ali prodajo blaga ali materiala obveznosti ni poravnal v dogovorjenem roku.
Zamuda pri plačilu lahko, glede na višino dolga, bistveno vpliva na likvidnosti tok upnika in povzroči v nekem stabilnem ciklu poslovanja anomalije, ki se na koncu odražajo v poravnavi njegovih obveznosti tako do dobaviteljev kot zaposlenih, iskanju novih virov sredstev.
Ko se neplačilo zgodi je vsekakor smiselno dolžnika najprej poklicati in spomniti na obveznost, saj je do zamude plačila lahko prišlo zaradi različnih opravičljivih razlogov, tudi morebitne nelikvidnosti na katero dolžnik ni mogel vplivati, malomarnosti, lahko pa tudi z namenom oškodovanja upnika in pridobivanja protipravne koristi. Običajno se upnik najprej posluži klica, sledi opomin, izpis odprtih postavk ter opomin pred tožbo s čemer upnik dolžnika opozori na stanje neporavnanih obveznosti in izterjavo. Tu je potrebno poudariti, da predhodno opominjanje ni pogoj za vložitev vloge za izterjavo, je pa priporočljiv ukrep.
Na spletu veliko družb ponuja pomoč pri izterjavi dolga, kar v določenih primerih ni slaba izbira, kljub višini provizije, ki jo je potrebno plačati. V določenih primerih je smiselno, da svojo terjatev tudi prodamo. Lahko pa se izterjave lotimo tudi sami.
Okrajno sodišče v Ljubljani – Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL) nam od leta 2008 preko E- sodstva omogoča elektronsko vložitev predloga za izterjavo dolga na osnovi verodostojne listine.
Zakona o izvršbi in zavarovanju, v 23. členu določa verodostojne listine na osnovi katerih se lahko vrši izvršba. V praksi, v primeru podjetnika, je predmet izvršbe največkrat neplačana faktura. Sicer pa sodijo med verodostojne listine poleg faktur tudi obračuni obresti, overjeni izpisi konto kartic ter drugi notarsko overjeni dokumenti ( najemne in posojilne pogodbe ).
Dostop do portala COVL je enostaven, pogoj je uporabniško ime in geslo, ki si ga uporabnik uredi preko elektronske pošte.
Portal uporabnika vodi skozi cel postopek vložitve vloge. Upnik ima v postopku možnost zahteva tudi zamudne obresti ter povračilo stroškov za pripravo vloge. Program pripravi tudi podatke o višini in računu na katero je potrebno plačati takso za izterjavo. Taksa za e- izterjavo znaša 44,00eur, za pisno vloženo vlogo, ki se je verjetno nihče več ne poslužuje pa 55,00 eur. Tudi taksa je predmet izterjave.
Z nakazilom takse postane vloga popolna in zrela za obdelavo in izterjavo. Običajno se izvršba opravi na dolžnikova denarna sredstva, lahko pa tudi na drugo premoženje. Vsekakor je smiselno dolžnika pred vložitvijo predloga za izterjavo predhodno preveriti, npr. na Ajpes-u, glede odprtih ali morebiti zaprtih ali blokiranih poslovnih računov, podatkih v javno objavljenih bilancah stanja in uspeha ali drugih zoper dolžnika začetih postopkih.
Običajno so postopki izvršbe uspešni, v večini primerov dolžniki na sklep sodišča s katerim je upniku naloženo takojšnje plačilo, ne ugovarjajo in dolg poravnajo prede pride do izvršbe, saj slednja vpliva na bonitetno oceno poslovnega subjekta in očeh poslovnih partnerjev ne vzbuja polnovrednega zaupanja.
V praksi se nemalokrat zgodi, da dolžnik pokliče upnika s prošnjo, da umakne izvršbo. Upnik po poravnavi dolga, nakazilu s strani sodišča, ki je izterjalo dolg, sodišče obvesti, da je sredstva prejel, da je dolg poplačan. Sodišče na osnovi obvestila postopek izterjave zaključi.
Ob tem je pomembno spomniti, da je splošni zastaralni rok pet let, zastaralni rok terjatev iz gospodarskih pogodb pa tri leta.
V primeru izterjave dolga dolžnika, ki je v EU se upnik posluži aplikacije EPN, ki deluje podobno kot COVL in je primer za izterjavo na podlagi računa upnika. Možnosti, da bi lahko elektronsko vložili izterjavo do dolžnika v tretji državi pa ta trenutek še ni.
Silva Šivec , OOZ Cerknica, SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska
