Možnosti dela na domu za ženske v Sloveniji je bil naslov moje diplomske naloge. Takrat, leta nazaj, ko sem predvsem iskala premočrtnost med delovnimi in družinskimi obveznostmi ženske, si niti v sanjah nisem predstavljala, da bo prišel čas, ko bo potreben tehten, resen razmislek glede dela na domu v dobrobit tako posamezniku, zaposlenemu delavcu in delodajalcu, kot širši skupnosti. Po statističnih podatkih je v letu 2019 opravljalo delo od doma okrog 2000 delavcev, letos 11.000, do konca leta pa bo ta številka verjetno še narasla.
Delo na domu je delo, ki se opravlja izven sedeža delodajalca, bolje povedano, izven poslovnih prostorov delodajalca. Delo na domu pogosto poimenujemo tudi s pojmom: Delo na daljavo.
O odrejenem delu na domu je delodajalec dolžen obvestiti Inšpektorat za delo. Vsekakor pa mora delodajalec pred tem opraviti še nekaj korakov, da se bo delo, ki se opravlja od doma, štelo za zakonito. Zaposlenim je najprej potrebno predstaviti idejo o delu na domu, ob čemer velja poudariti, da v skladu s 169. členom ZDR delodajalec delavcu lahko enostransko odredi delo od doma, v času izjemnih okoliščin, naravnih in drugih nesreč, kamor ta trenutek sodi tudi korona epidemija. Zatem je potrebno revidirati Izjavo o varnosti z oceno tveganja z usposabljanjem zaposlenih za varno delo na domu, preveriti je potrebno delavčeve pogoje za delo na domu (vprašalnik), sledi odredba o delu na domu ali nova pogodba o zaposlitvi. Nadzorni organi poudarjajo, da je v času izrednih razmer, ki zahtevajo hitro in predvsem učinkovito ukrepanje, težko zadostiti pravočasno vsem zakonskih zahtevam, je pa to potrebno storiti kar najhitreje, ko je mogoče. Ob tem velja poudariti, da je zelo pomemben dejavnik dela na domu zaupanje delodajalca do delavca in obratno.
Delodajalci se v času COVIDA-19 običajno poslužujejo odreditve dela na domu z odredbo, v kateri je zelo pomembno določiti čas, obseg opravljanja dela, vodenje evidence opravljenega dela, dosegljivost delavca za komunikacijo, obveznost delavca, da se odzove na klic v podjetje, način hranjenja občutljivih podatkov, čas trajanja dela na daljavo ter način preklica tega, delovna sredstva, ki jih preskrbi delodajalec ter nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev. Nadomestilo do višine 5% mesečne plače delavca oz. povprečne plače v Sloveniji se ne všteva v davčno osnovo (povračilo materialnega stroška). Delavcu pripada tudi povračilo stroškov prehrane, prevoza na delo v primeru, če ti dejansko nastanejo (delavec delno dela v poslovnih prostorih in delno doma).
Delodajalec se lahko odloči tudi za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, ob čemer mu veljavno pogodbo odpove iz poslovnega razloga. Če nove pogodbe z odrejenim delom od doma delavec ne sprejme, mu delovno razmerje preneha brez obveznosti delodajalca do izplačila odpravnine, ob tem, da mora sprememba kraja dejavnosti pri delodajalcu predstavljati utemeljen poslovni razlog.
- proti-koronski ukrep (ZIUOPDVE) je v 102. členu določil obvezno vsebino obvestila IRSD
( Inšpektorata za delo):
– osnovne podatke o delodajalcu z navedbo dejavnosti
-osnovne podatke o delavcu z navedbo delovnega mesta, opisom delovnih nalog, trajanju in deležu dela na domu, delovnih sredstvih delodajalca in delavca
-tveganja z vidika varnosti in zdravja delavca pri opravljanju dela na domu
Ukrep velja do 31.12.2020, s sklepom vlade se lahko podaljša. Delodajalci nič več ne obveščate o odrejenem delu na domu pisno, po novem samo preko spletnega informacijskega sistema SPOT. Postopek je enak kot za druge postopke, ki se izvajajo preko e-SPOT-a. Za pooblaščeno osebo je potrebno oddati obrazec Podelitev pooblastila za procesna dejanja v postopkih na portalu eVEM (2).
Mnogi menijo, da bo delo od doma, ki je primerno predvsem za dejavnosti, ki se opravljajo z računalnikom in prek spleta, tudi po koroni, kljub monotonosti in asocialnosti, postalo stalnica in seveda prineslo spremembe v komunikaciji, kot tudi v prostorskem načrtovanju, arhitekturi, gradbeništvu in mnogih drugih dejavnostih.
4.12.2020
Silva Šivec
Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.
