Upokojitev je v človekovem življenju velika prelomnica. Ne samo iz vidika spremembe načina življenja, ki ga prinaša več prostega časa, priložnost za vse velike in male stvari, za katere v času zaposlitve ni bilo časa ampak tudi velike spremembe v osebnem in družinskem proračunu. Je že res, da je velikokrat slišati »tolažbo«, da z izstopom iz aktivnega življenja človek potrebuje manj in mnogi že pred upokojitvijo poskrbijo za za »infrastrukturo«, kot je stanovanje, hiša, streha, avto, ki zahtevajo večje denarne vložke. Kljub temu pa se vse več upokojencev odloča, da na takšen ali drugačen način ostaja vpet v delo. Prvi razlog so torej finance, drugi razlog pa tudi pomanjkanje delovne sile, s katero se srečujemo v Sloveniji in Evropi.
Kakšen so oblike dela na osnovi katerih se oseba, ki se ob upokojitvi ali izpolnitvi pogoja za upokojitev oseba ponovno vključi v delo?
- Pogosta oblika s katero se srečujemo v praksi in za katero se zavarovanci odločajo je, da oseba, ki izpolnjuje pravico do starostne pokojnine še naprej ostane v delovnem razmerju in se mu izplačuje pokojnina do višine 40% osnove, ki mu je bila določena z dnem izpolnitve pogoja za upokojitev. Zavarovancu se vsako leto vključenosti v zavarovanje vrednosti z 1,5%, vendar največ do 3 let zavarovanja. Če bi se zavarovanec odločil, da ostane ključen v zavarovanje tudi po preteku treh let se mu višina pokojnine, ki se izplačuje zmanjša na 20%.
- Najpogosteje pa se zavarovanci, predvsem samostojni podjetniki, odločijo, da ostanejo vključeni v zavarovanje 10 ur na teden ter uveljavijo pravico do sorazmerne delne pokojnine, ki znaša 75% odmerjene pokojnine.
Ob tem je potrebno opozoriti, da se po trenutno veljavni davčni zakonodaji samostojni podjetnik, ki ostaja v zavarovanju in se odloči za normiranca šteje za »popoldanca« in je tako tudi obdavčen.
Zavarovanci, predvsem vključeni v delo preko rednega delovnega razmerja, se velikokrat najprej odločijo za 40% prejemanje pokojnine ter % dvig osnove za pokojnino in nadaljujejo z 10 urno tedensko vključenostjo.
Možne pa so seveda tudi različne druge urne kvote vključenosti v delo, vendar ne manj kot 10 ur in sorazmerno prejemanje pokojnine.
Ob “polni” torej dokončni upokojitvi pa se zavarovanci lahko ponovno vključijo v delo skozi naslednje legitimne oblike dela, ki jih omogoča zakonodaja:
- ZAČASNO IN OBČASNO DELO UPOKOJENCA
- PODJEMNA POGODBA
- AVTORSKA POGODBA
Najpogosteje je to ZAČASNO IN OBČASNO DELO UPOKOJENCA, na osnovi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upokojencem. Na osnovi pogodbe se delavec vključuje v organiziran delovni proces delodajalca in osebno ter nepretrgano opravljanje delo za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Prav zato, ker upokojenska pogodba vsebuje elemente delovnega razmerja je najbolj »čista« oblika vključevanje upokojenca v delovni proces. Z zakonom je določena urna postavka za navedeno obliko dela, letni limit in mesečni limit števila ur.
Upokojenec lahko opravi največ 60 ur dela v enem koledarskem mesecu, pri čemer se neizkoriščene ure ne morejo prenesti v nov koledarski mesec, lahko pa teh 60 ur opravi pri več delodajalcih. Največ trikrat v koledarskem letu lahko upokojenec opravi 90 ur začasnega ali občasnega dela v koledarskem mesecu, pri čemer seštevek ur ne sme preseči 720 ur v koledarskem letu ( 12 x 6our). Torej, če dela 3 mesece v letu več ur, mora 3 mesece v letu delati manj ur.
Pogodbo je potrebno registrirati na ZZZS, oddati M12 OBRAZEC (SPOT registracija), saj v nasprotnem primeru NI VELJAVNA in se delo upokojenca šteje kot delo na črno. V praksi se pogosto srečamo s spisanimi in neregistriranimi pogodbami ob inšpekcijskem nadzoru in posledicami, kot so izrečene kazni, prepoved zaposlovanja itd.
Najnižja bruto urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojenca od 1. marca 2024 do 28. februarja 2025 znaša 7,21 evra. Najvišji skupni bruto dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo v koledarskem letu 2024 znaša 10.781,07 evrov.
Delodajalca pri vključevanju upokojencev v delovni proces omejuje velikost podjetja z vidika števila zaposlenih.
- pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca, se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela, itd.
Delodajalec je dolžen »upokojenca« obravnavati kot zaposleno osebo, z izjemo dopusta in regresa. Zagotoviti mu mora varstvo pri delu, zdravniški pregled, evidence prisotnosti, izplačilo kot je določeno pogodbi.
Kot smo že rekli, je upokojenska najbolj »čista« oblika vključevanje upokojenca v delovni proces, kar ne moremo trditi za podjemno in avtorsko pogodbo.
PODJEMNA POGODBA je predmet civilnega prava in ne delovnega! Skleneta jo naročnik, ki je lahko pravna ali fizična oseba in izvajalec za določen ali nedoločen čas za izvedbo dogovorjenega dela, ki ga bo izvajalec opravil za naročnika, naročnik pa izvajalcu za opravljeno delo plačal dogovorjeni znesek. Podpisnika se dogovorita tudi glede drugih pomembnih podrobnosti sodelovanja.
Tudi navedeno pogodbo je potrebno registrirati, podobno kot upokojensko pogodbo. Predpogoj za registracijo pogodbe je vključitev izvajalca v osnovno zavarovanje ( delovno razmerje, iskalec zaposlitve, občan ). Podjemna pogodba ni veljavna v primerih, ko pri delu nastajajo elementi delovnega razmerja – torej gre za osebno in nepretrgano opravljanje dela za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Zato je zelo pomembno, da se pred sklenitvijo vsebina, čas in način dela pravilno pisno implementira v podjemno pogodbo. Podjemna pogodba se sklepa za opravljanje enkratnega posla.
AVTORSKE POGODBE se lahko poslužujejo le tisti posamezniki, ki opravljajo dela, ki so opredeljena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah in zadevajo individualne storitve iz področja umetnosti, književnosti, znanosti. Tudi avtorsko pogodbo je potrebo »registrirati«. Je pa znesek dajatev po obračunu nižji, ker se od avtorskih pogodb ne plačuje 25% posebni davek.
V nadaljevanju še primer izračuna:
UPOKOJENEC/ PODJEM AVTOR. POGODBA
BRUTO 137,50 EUR 137,50 EUR
NETO 100,00 EUR 100,00 EUR
Strošek delodajalca 184,77 EUR 150,40 EUR
Večkrat se v praksi pojavi tudi vprašanje kako delo preko zgoraj treh navedenih oblik dela vpliva na plačilo dohodnine? Od dodatnega dela se po obračunu odvede akontacija dohodnine, ki se vključi v skupni izračun dohodnine. Običajno doplačilo ni potrebno. Ob predvidenem obsegu prejetih dohodkov se lahko vnaprej opravi izračun davka, ki ga bo zavezanec po dohodninski odločbi dolžan odvesti oz. mu bo že plačani davek vrnjen
Pripravila: Silva Šivec
April: 2024
